V kmetijstvu je njiva del zemljišča, ki je namenjen obdelovanju zemlje ali reji živine. Večkrat razumemo besedo polje kot sopomenko, a obstaja razlika, saj s poljem običajno opredelimo večje površine, na katerih je več njiv.
V osrednji Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani in njeni okolici, na njivah prevladujejo poljščine, saj je tamkajšnje rodovitne zemlje škoda za živinorejo, ki je glede kakovosti zemlje v primerjavi s poljedelstvom manj zahtevna. Pred nakupom kmetijskega zemljišča pa je kljub temu potreben temeljit razmislek tudi na tem rodovitnem območju Ljubljanske kotline, saj kakovost zemlje od večjih vodotokov proti obrobnim hribovitejšim predelom hitro pada, prav tako pa v južnem delu, kjer leži Ljubljansko barje, pogosto poplavljanje njiv večkrat uniči kmetijske pridelke, saj so nekatere kmetijske kulture občutljive na popolave.
Njiva – le kmetijsko zemljišče ali lahko tudi kaj več?
Predvsem v zadnjem času na ljubljanskih njivah pogosto vidimo tudi objekte, ki niso povezani le s poljedelstvom in živinorejo. Na sončnih njivah se pojavljajo dobičkonosni čebelnjaki, na tistih posestih ob prometnejših cestah kot gobe po dežju rastejo oglasni panoji, mnogokateri lastnik pa na zemljišču postavi kozolec ali kozolcu podobno gradnjo, ki jo uporabi za skladiščenje krme pa tudi gradbenega materiala. Spretni kmetje njive v Ljubljani in njeni okolici tudi oddajajo, s čimer urbanemu prebivalstvu za majhen denar omogočijo vrnitev k svojim koreninam in jim omogočijo stik z naravo. Zaslužki so ob tem resda manjši v primerjavi s tistimi v poljedelstvu, a pri oddajanju njive z njo ni dela, zaslužek pa je hkrati neodvisen od medsezonskih nihanj v pridelku.
Nakup njive v Ljubljani in njeni okolici je tako iz dneva v dan privlačnejši, mnogi lastniki pa si v prihodnosti obetajo še veliko večje zaslužke ob spremembi namembnosti zemljišča, ki je ob neprestano naraščujočem številu prebivalstva v prestolnici verjetno realnost za večino zemljišč znotraj avtocestnega obroča in v njegovi bližini.